pod predpražnikom mojih vek
so ti našli ime
ko sta se med truščem treskom prostorij
srečali najini bližini
si kot bršljan pronicala v moj 
brlog 

takrat sem se prvič ljubil s tvojim robidovjem

upihnila si regratovo lučko
da bi mi pod tančico somraka
razkrila žerjavico v svojih dlaneh
ljubkovala si
z žnablji polnimi kopriv
varovala mojo ranljivost 
ko sem lokal iz čaše maka tvojo slino
odhajala si z odjugo
me pokrivala z ivjem

tedaj ko sem se še ljubil s tvojim robidovjem

sem na krempljastih konicah prstov
pustil kosme svojih lusk
zato se sedaj vsak večer znova in znova
vračam ponje
vračam bolj in bolj
opraskan