pacekpujs pigmalion
babuški s torzom porcelana
dvoriš kot neroden slon
s skalpelom v dlani v slanih sragah

obiraš njene tajne kamre
a zmeraj skozi prste švigne
kar si upal da bo tamle
izza hrbta zopet vznikne

pa 'krog tebe se razklene
v zijala tvoja vrže trnek
da ogrnjen v cape teme
se omamljen vanjo zvrneš 

oblačiš se v tujo kožo
ker lastna ti ne pristoji
iščeš v njej udobno pozo
ali lutko si narcis